Siliranje spada med najbolj uveljavljene postopke konzerviranja krme za živali.
Preberite si nekaj najpogosteje zastavljenih vprašanj s področja priprave silažne krme.
Še 0.0 do brezplačne dostave
Siliranje spada med najbolj uveljavljene postopke konzerviranja krme za živali.
Preberite si nekaj najpogosteje zastavljenih vprašanj s področja priprave silažne krme.
Pravilna nega travinja vključuje:
Intenzivna uporaba, pozne košnje, zimske pozebe, poškodbe travne ruše s strani glodalcev, težke mehanizacije in kolovozov povzročijo neželjene lise v travinju. Tako vsebnost suhe snovi v krmi, kakor vsebnost energije se s časom znižujeta. Redno dosejavanje s travo in travno mešanico zagotavljata visoko kvaliteto travinja.
Optimalni čas košnje je ravno pred cvetenjem glavnih rastlin (vsebnost surovih vlaknin ≤ 24 % v SS). V kasnejšem obdobju se tako prebavljivost, kakor tudi ješčnost zmanjšujeta zaradi povečane vsebnosti lignina. Zgodnja prva košnja zagotavlja temelje za visoko kvaliteto vseh naslednjih košenj.
Minimalna višina košnje znaša 8 cm (lucerna: 10-12 cm), lahko pa je tudi višja, odvisno od stanja travinja in populacije glodalcev.
Z minimalno višino košnje doseżemo:
S čim hitrejšim sušenjem travinja do 28-35 % SS dosežemo optimalne pogoje z minimalnimi izgubami in visokim odvzemom krme. Preveč mokre silaže so podvržene masleno kislinski fermentaciji, medtem ko je presuhe silaže težko ustrezno potlačiti in se zato rade kvarijo. Primerne zbitosti silaže ni več možno doseči pri sušini nad 45-50 % SS. Krma naj bi se pospravila s polja najkasneje v 24 urah, da se tako izognemo izgubi energije.
Čas sušenja naj bi se omejilo na manj kot 24 ur, da se tako zmanjšajo izgube energije, saj vsaka dodatna noč na polju povzroči izgube sladkorja zaradi respiracije.
Kratek čas sušenja:
Optimalna dolžina reza za travno silažo: 20-40 mm. Daljša dolžina reza in več surovih vlaknin negativno vpliva na zbitost, zato se priporoča krajša dolžina reza
Optimalna dolžina reza je nujna za:
Učinkovit fermentacijski proces lahko dosežete tako, da se držite temeljnih pravil siliranja, dodatno pa lahko proces izboljšate z dodajanjem silirnih dodatkov, primernih za specifične potrebe v dani situaciji.
Silirni dodatki so lahko učinkoviti le tedaj, ko je njihovo doziranje enakomerno in natančno. V ta namen je potrebno na silirne naprave namestiti ustrezen aplikator silirnih dodatkov.
Preverite ponudbo aplikatorjev silirnih dodatkov iz naše ponudbe
Vdor kisika v silosni kup povzroča naknadno segrevanje in s tem izgube energije in suhe snovi. Bolj kot je silaža zbita, manj kisika lahko prodre v silosni kup.
Ukrepi za optimalno tlačenje:
Pravilo palca:
Teža traktorja za tlačenje = 1/4* teža pripeljane sveže krme v tonah
(* za samohodne kombajne; za silažne nakladalne prikolice = 1/3)
Zbitost = 3,5 * SS [%] + 9
Veliko je razlogov zakaj prihaja do pregrevanja silaže, do pojava plesni oz. nepravilne fermentacije. V nadaljevanju se boste seznanili z analizo potencialnih nevarnosti v silažnem managementu in z načini ugotavljanja potencialnih razlogov in rešitev.
Koruza potrebuje dovolj dežja v času cvetenja koruze, če naj se oplodi in razvije storže. Letos v številnih regijah ni bilo dežja, zato je veliko posevkov koruze pod sušnim stresom. Ti pridelki so pogosto brez storžev, vendar vsebujejo veliko sladkorja. Rastline koruze z zeleno listno maso so se ob dežju sposobne obnoviti, vendar je treba v tem primeru skrbno spremljati nevarnost okužbe z glivami Fusarium. Koruzo po potrebi hitro pospravite. Pravilna ocena posevkov je bistvenega pomena, če želimo povečati pridelek.
Vsebnost suhe snovi določite z nohtom
Vsebnost suhe snovi v rastlinah lahko določite z nohtom. V ta namen odstranite del koruznega stebla približno 25 cm nad tlemi in ga razrežite po dolžini. Iz stebla iztisnite mezgo in ocenite, koliko tekočine izpusti:
Izloča se sok: vsebnost suhe snovi pribl. 20 %
Brez penjenja: vsebnost suhe snovi nad 27 %
Penjenje: vsebnost suhe snovi pribl. 25 %
Vsebnost suhe snovi se lahko poveča za približno 2–4 %, odvisno od sušnega stresa in vremenskih razmer. Vendar pa je lahko to povečanje bistveno večje, če so pridelki že poškodovani.
Ocenite spodnje liste koruznih rastlin
Če so spodnji listi koruze že oveneli, je tedenski prirastek suhe snovi nad 2–4 %. Bolj kot se listi posušijo, manj asimilacijske površine ostane rastlini. V tem primeru dež povzroči poslabšanje silirnih lastnosti, saj se na posušene dele rastlin hitro naselijo glive Fusarium in kvasovke. Posledično prizadetih posevkov koruze med spravilom ne smemo rezati prenizko.
Presnova hranil v rastlinah je bistveno oslabljena, če se njihovi listi zaradi sušnega stresa začnejo zvijati. Ko rastline močno ovenejo (40–45 %), je treba posevke z malo ali brez storžev silirati zadnje.
Siliranje prezgodaj dozorelih koruznih posevkov
Spravilo koruze, ki je pod stresom suše, je zahtevno: ovenelo listje onemogoča pravilno zbitost, prekomerno vlažni vegetativni deli (SS pod 27 %) pa povzročajo nastajanje silažnih odpadkov. Dolžine sekanja 6–8 mm in nanos 15 cm debelih plasti so še posebej pomembni pri upravljanju s silažo.
Uporaba silažnih dodatkov je nepogrešljiva za pridelavo aerobno stabilnih silaž in zatiranje škodljivcev fermentacije. Če ima krma vsebnost suhe snovi pod 27%, priporočamo uporabo BONSILAGE MAIS. Pri vsebnosti suhe snovi nad 27 % se lahko uporabljata tako BONSILAGE SPEED M kot BONSILAGE FIT M. Ker BONSILAGE SPEED M omogoča odpiranje silaže po samo 14 dneh siliranja, je ta silažni dodatek zelo priporočljiv glede na pričakovano pomanjkanje krme.
Koruza je dovolj zrela za siliranje ko ima vsebnost 32% in 35% SUHE SNOVI.
Mlečna črta mora biti med 1/3 in 1/2 dolžine zrna na storžu,
Trdota zrnja mora biti v zgodnji do pozni voščeni fazi.
Oboje nam da precej točno merilo za suho snov in čas začetka siliranja.
Višina žetve je pomembna s stališča vnosa nesnage (zemlje, ipd...) v silosno maso. Da bi zagotovili da silirana masa ne bo onesnažena s talno zemljo se priporoča višina žetve od 40 - 50 cm od tal.
Optimalna dolžina reza leži med 6 in 8 mm. V splošnem velja, bolj suha ko je silaža, krajši mora biti rez.
S pravilno dolžino reza dosežemo:
Fermentacija silaže je naraven pojav, ki ga sprožijo v naravi prisotne bakterije. Narava sama po sebi ne izbira bakterij, ki bi zagotavljale učinkovito fermentacijo, ampak tiste, ki so sposobne preživeti v sveži silaži ob nevtralni pH vrednosti. Silirni dodatki pa vsebujejo izbrane seve bakterij, ki zagotavljajo učinkovito fermentacijo skozi celoten razpon pH v procesu siliranja do stabilne zakisanosti in s tem ohranijo višjo krmno vrednost, boljšo okusnost in prebavljivost, več suhe snovi in energije v končni silaži ter s tem manjšo porabo močnih krmil.
Da. Kmetje že stoletja pripravljajo silažo, vendar pogosto z velikimi izgubami. Pri živalih danes veliko bolje razumemo pomen selekcije, zato izbiramo seme bikov. Danes veliko bolje razumemo tudi postopek siliranja, zato vemo, kako pomembno je temeljito tlačenje silosa, vakumsko zapiranje s podfolijami in UV stabilnimi folijami, obteževanje s peščenimi vrečami, čist odvzem z odrezom silosa čim pogosteje, ipd. Iz enakih razlogov sedaj razumemo tudi pomen silirnih dodatkov, s katerimi lahko z izbranimi t.i. “dobrimi bakterijami in encimi” silažo optimalno fermentiramo in s tem zmanjšamo nepotrebne izgube pri zakisanju sveže rastline do silaže.
Ne. Silirne dodatke lahko v grobem razdelimo v dve skupini. V prvo skupino spadajo silirni dodatki, katerih poglavitni namen je izboljšati proces fermentacije in ohranjanje hranilnih snovi v silaži, kot npr. Sil-All 4x4 oz. homofermentativni silirni dodatki. V drugo skupino pa sodijo silirni dodatki, katerih glavni namen je ohranjanje aerobne stabilnosti silaže in preprečevanje segrevanja, kamor spada npr. Sil-All Fireguard in silirni dodatki, ki so heterofermentativni. Kateri silirni dodatki so primerni za vaše razmere, je odvisno od načina pridobivanja silaže, odvzemne stene silosa, dnevnega odvzema silaže, intenzivnosti tlačenja, ipd.
Da. Večina izgub suhe snovi in hranljivih snovi se zgodi v prvih dneh fermentacije silaže. Naloga silirnega dodatka je nadvladati nad naravno prisotnimi bakterijami v silažni masi kar se da hitro in tako zagotoviti čim hitrejšo fermentacijo in s tem zaščititi hranljive snovi. Povedano drugače, bakterije v silirnih dodatkih gredo v bitko z divjimi bakterijami in več kot je vojakov na vaši strani, večje so možnosti, da boste dobili vojno. Sil-All 4x4 ima 500.000 do 1.000.000 bakterij/gram sveže silaže, kar je največ v Sloveniji.
Ne. Krme z visoko stopnjo suhe snovi (45% SS +) so bolj podvržene aerobni nestabilnosti kot bolj sveže krme z manj suhe snovi. Če je silosni kup širok in potrebujete za enkratni odvzem iz lica silosa več kot 3 dni, je potrebno resno razmisliti o uporabi silirnega dodatka Sil-All Fireguard, ki preprečuje naknadno segrevanje. Krme z manjšo vsebnostjo suhe snovi so manj podvržene naknadnemu segrevanju in jih lahko tretiramo s pravim homofermentativnim silirnim dodatkom kot je npr. Sil-All 4x4.
Da. Prednosti uporabe silirnih dodatkov so vidne povsod.
Pri najkakovostnejših krmah kot je koruzna silaža, prvi odkos travne silaže, žitne silaže in siliranje zrnja so velike verjetnosti za izgubo krmne vrednosti in plesnenja, zato je pravilna kontrola fermentacije pomembna, da preprečimo delovanje škodljivih bakterij in gliv, ki tvorijo škodljive mikotoksine in smrdeče snovi, ki kvarijo okusnost silaže.
Pri krmah kot so detelje in trave kasnejših odkosov, kjer je siliranje ovirano zaradi majhne populacije naravnih bakterij in pomanjkanja sladkorjev za delovanje bakterij, so silirni dodatki pomembni, da pospešijo proces fermentacije, ter s tem preprečijo kvarjenje zaradi predolgo nestabilnega silosa.