Koruza potrebuje dovolj dežja v času cvetenja koruze, če naj se oplodi in razvije storže. Letos v številnih regijah ni bilo dežja, zato je veliko posevkov koruze pod sušnim stresom. Ti pridelki so pogosto brez storžev, vendar vsebujejo veliko sladkorja. Rastline koruze z zeleno listno maso so se ob dežju sposobne obnoviti, vendar je treba v tem primeru skrbno spremljati nevarnost okužbe z glivami Fusarium. Koruzo po potrebi hitro pospravite. Pravilna ocena posevkov je bistvenega pomena, če želimo povečati pridelek.
Vsebnost suhe snovi določite z nohtom


Vsebnost suhe snovi v rastlinah lahko določite z nohtom. V ta namen odstranite del koruznega stebla približno 25 cm nad tlemi in ga razrežite po dolžini. Iz stebla iztisnite mezgo in ocenite, koliko tekočine izpusti:

    Izloča se sok: vsebnost suhe snovi pribl. 20 %
    Brez penjenja: vsebnost suhe snovi nad 27 %
    Penjenje: vsebnost suhe snovi pribl. 25 %

Vsebnost suhe snovi se lahko poveča za približno 2–4 %, odvisno od sušnega stresa in vremenskih razmer. Vendar pa je lahko to povečanje bistveno večje, če so pridelki že poškodovani.

Ocenite spodnje liste koruznih rastlin

Če so spodnji listi koruze že oveneli, je tedenski prirastek suhe snovi nad 2–4 %. Bolj kot se listi posušijo, manj asimilacijske površine ostane rastlini. V tem primeru dež povzroči poslabšanje silirnih lastnosti, saj se na posušene dele rastlin hitro naselijo glive Fusarium in kvasovke. Posledično prizadetih posevkov koruze med spravilom ne smemo rezati prenizko.

Presnova hranil v rastlinah je bistveno oslabljena, če se njihovi listi zaradi sušnega stresa začnejo zvijati. Ko rastline močno ovenejo (40–45 %), je treba posevke z malo ali brez storžev silirati zadnje.
Siliranje prezgodaj dozorelih koruznih posevkov
Spravilo koruze, ki je pod stresom suše, je zahtevno: ovenelo listje onemogoča pravilno zbitost, prekomerno vlažni vegetativni deli (SS pod 27 %) pa povzročajo nastajanje silažnih odpadkov. Dolžine sekanja 6–8 mm in nanos 15 cm debelih plasti so še posebej pomembni pri upravljanju s silažo.

Uporaba silažnih dodatkov je nepogrešljiva za pridelavo aerobno stabilnih silaž in zatiranje škodljivcev fermentacije. Če ima krma vsebnost suhe snovi pod 27%, priporočamo uporabo BONSILAGE MAIS. Pri vsebnosti suhe snovi nad 27 % se lahko uporabljata tako BONSILAGE SPEED M kot BONSILAGE FIT M. Ker BONSILAGE SPEED M omogoča odpiranje silaže po samo 14 dneh siliranja, je ta silažni dodatek zelo priporočljiv glede na pričakovano pomanjkanje krme.

Koruza je dovolj zrela za siliranje ko ima vsebnost 32% in 35% SUHE SNOVI.
Mlečna črta mora biti med 1/3 in 1/2 dolžine zrna na storžu,
Trdota zrnja mora biti v zgodnji do pozni voščeni fazi.
Oboje nam da precej točno merilo za suho snov in čas začetka siliranja.

Višina žetve je pomembna s stališča vnosa nesnage (zemlje, ipd...) v silosno maso. Da bi zagotovili da silirana masa ne bo onesnažena s talno zemljo se priporoča višina žetve od 40 - 50 cm od tal. 

Optimalna dolžina reza leži med 6 in 8 mm. V splošnem velja, bolj suha ko je silaža, krajši mora biti rez.

S pravilno dolžino reza dosežemo:

• optimalno tlačenje
• zmanjšamo izgube energije pri siliranju in ob odvzemu
• povečamo odvzem krme
• izboljšamo prebavljivost (poveča se površina, na kateri lahko delujejo mikrobi pri presnovi)

Fermentacija silaže je naraven pojav, ki ga sprožijo v naravi prisotne bakterije. Narava sama po sebi ne izbira bakterij, ki bi zagotavljale učinkovito fermentacijo, ampak tiste, ki so sposobne preživeti v sveži silaži ob nevtralni pH vrednosti. Silirni dodatki pa vsebujejo izbrane seve bakterij, ki zagotavljajo učinkovito fermentacijo skozi celoten razpon pH v procesu siliranja do stabilne zakisanosti in s tem ohranijo višjo krmno vrednost, boljšo okusnost in prebavljivost, več suhe snovi in energije v končni silaži ter s tem manjšo porabo močnih krmil. 

Da. Kmetje že stoletja pripravljajo silažo, vendar pogosto z velikimi izgubami. Pri živalih danes veliko bolje razumemo pomen selekcije, zato izbiramo seme bikov. Danes veliko bolje razumemo tudi postopek siliranja, zato vemo, kako pomembno je temeljito tlačenje silosa, vakumsko zapiranje s podfolijami in UV stabilnimi folijami, obteževanje s peščenimi vrečami, čist odvzem z odrezom silosa čim pogosteje, ipd. Iz enakih razlogov sedaj razumemo tudi pomen silirnih dodatkov, s katerimi lahko z izbranimi t.i. “dobrimi bakterijami in encimi” silažo optimalno fermentiramo in s tem zmanjšamo nepotrebne izgube pri zakisanju sveže rastline do silaže.

Ne. Silirne dodatke lahko v grobem razdelimo v dve skupini. V prvo skupino spadajo silirni dodatki, katerih poglavitni namen je izboljšati proces fermentacije in ohranjanje hranilnih snovi v silaži, kot npr. Sil-All 4x4 oz. homofermentativni silirni dodatki. V drugo skupino pa sodijo silirni dodatki, katerih glavni namen je ohranjanje aerobne stabilnosti silaže in preprečevanje segrevanja, kamor spada npr. Sil-All Fireguard in silirni dodatki, ki so heterofermentativni. Kateri silirni dodatki so primerni za vaše razmere, je odvisno od načina pridobivanja silaže, odvzemne stene silosa, dnevnega odvzema silaže, intenzivnosti tlačenja, ipd. 

Da. Večina izgub suhe snovi in hranljivih snovi se zgodi v prvih dneh fermentacije silaže. Naloga silirnega dodatka je nadvladati nad naravno prisotnimi bakterijami v silažni masi kar se da hitro in tako zagotoviti čim hitrejšo fermentacijo in s tem zaščititi hranljive snovi. Povedano drugače, bakterije v silirnih dodatkih gredo v bitko z divjimi bakterijami in več kot je vojakov na vaši strani, večje so možnosti, da boste dobili vojno. Sil-All 4x4 ima 500.000 do 1.000.000 bakterij/gram sveže silaže, kar je največ v Sloveniji.

Ne. Krme z visoko stopnjo suhe snovi (45% SS +) so bolj podvržene aerobni nestabilnosti kot bolj sveže krme z manj suhe snovi. Če je silosni kup širok in potrebujete za enkratni odvzem iz lica silosa več kot 3 dni, je potrebno resno razmisliti o uporabi silirnega dodatka Sil-All Fireguard, ki preprečuje naknadno segrevanje. Krme z manjšo vsebnostjo suhe snovi so manj podvržene naknadnemu segrevanju in jih lahko tretiramo s pravim homofermentativnim silirnim dodatkom kot je npr. Sil-All 4x4. 

Da. Prednosti uporabe silirnih dodatkov so vidne povsod.

Pri najkakovostnejših krmah kot je koruzna silaža, prvi odkos travne silaže, žitne silaže in siliranje zrnja so velike verjetnosti za izgubo krmne vrednosti in plesnenja, zato je pravilna kontrola fermentacije pomembna, da preprečimo delovanje škodljivih bakterij in gliv, ki tvorijo škodljive mikotoksine in smrdeče snovi, ki kvarijo okusnost silaže.

Pri krmah kot so detelje in trave kasnejših odkosov, kjer je siliranje ovirano zaradi majhne populacije naravnih bakterij in pomanjkanja sladkorjev za delovanje bakterij, so silirni dodatki pomembni, da pospešijo proces fermentacije, ter s tem preprečijo kvarjenje zaradi predolgo nestabilnega silosa.